Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
gojíti -ím nedov. gôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; gojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ čebele; ~ šport; neobč.: ~ otrokove sposobnosti krepiti, razvijati, utrjevati; ~ upanje upati
Pravopis
podstopíti se in podstópiti se -im se dov. podstópi se -te se in -íte se; podstópil se, podstópit se; (podstópit se) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) zastar. česa ~ ~ dela lotiti se; zastar. ~ ~ prositi drzniti si, upati si
Pravopis
pokopáti -kópljem tudi pokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ mrtve; poud.: ~ kako čustvo |skriti, prikriti|; Pljučnica ga je pokopala |Umrl je za pljučnico|; ~ upe |prenehati upati|
pokopáti se -kópljem se tudi pokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. S to izjavo se je obtoženec sam pokopal |povzročil obsodbo|
Pravopis
polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite opravljati, delati; ~ prisego prisegati; ~ račun o svojem delu poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost pripisovati, dajati; ~ upe na sina upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka upati v otroka
Pravopis
si1 prosti glagolski morfem drzniti ~; odpočiti ~ oči; upati ~ povedati resnico
Pravopis
si2 morfem čustvene zavzetosti misliti ~; upati ~; Ne morem ~ kaj, da ne bi hvalil
Pravopis
skopnéti -ím dov. skopnênje; drugo gl. kopneti (ẹ́ í) Sneg je skopnel; poud. Upanje mu je skopnelo |prenehal je upati|
Pravopis
stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo
Pravopis
tŕdno tudi trdnó nač. prisl. -ej(š)e tudi -êj(š)e (ŕ; ọ̑; ŕ; ȇ) ~ se držati česa; ~ skleniti, upati, verjeti; za ~ obljubiti zatrdno
Pravopis
tróštati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tróštanje (ọ̑) neknj. ljud. tolažiti: koga ~ jokajočega otroka
tróštati se -am se (ọ̑) neknj. ljud. upati, pričakovati: koga/česa ~ ~ lepih dni
Pravopis
úp -a m (ȗ)
1. ~i so se izpolnili; ~i za prihodnost; poud.: gojiti ~e |upati|; vdajati se ~om |upati|
2. pojm. upanje: Ni več ~a, da bi ozdravel; zbujati komu ~; prodajati na ~ |brez takojšnjega plačila|
Pravopis
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
Pravopis
úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo

úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
Pravopis
usodíti in usóditi -im dov. usódi -te in -íte; usódil -íla, usódit, usójen -a; (usódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. komu kaj ~ obtožencu večletno kazen prisoditi; Življenje mu je usodilo malo lepega namenilo
usodíti se in usóditi se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. drzniti si, upati si
Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Število zadetkov: 15