deséttisočglàv in deséttisočgláv -áva -o prid. (ẹ̑-ȁ ẹ̑-á; ẹ̑-ȃ)
ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tam se pasejo desettisočglave črede; na trgu se je zbrala desettisočglava množica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
deséttisočglàv -áva -o in deséttisočgláv -a -o (ẹ̑ȁ ẹ̑á ẹ̑á; ẹ̑ȃ) poud. |zelo številen, velik|: ~a množica
SSKJ²
manjšína -e ž (í)
1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan
2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine
1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan
2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine
Celotno geslo
Etimološki
mnọ̑g -a prid.
SSKJ²
mnogobrójen -jna -o prid. (ọ̑)
zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba
zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba
SSKJ²
SSKJ²
mnogoštevílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. številen: v sijaju mnogoštevilnih luči / oče mnogoštevilne družine
knjiž. številen: v sijaju mnogoštevilnih luči / oče mnogoštevilne družine
Celotno geslo
Etimološki
móči mọ́rem nedov.
SSKJ²
mogòč tudi mogóč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́)
1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja: kateri so mogoči vzroki, da motor ne vžge; napravite vse mogoče rešitve naloge / niti najmanjši dvom ni več mogoč; na to vprašanje je mogoč samo en odgovor; na tem območju bi bile te rastline prav mogoče bi lahko uspevale
// navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je mogoč takoj; druga izdaja knjige je še mogoča; poplava je v tem deževju precej mogoča; vrnitev v takih razmerah ni bila več mogoča
2. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje; lepaki vseh mogočih barv; vse mogoče stvari prodaja; uporabil je vsa mogoča sredstva / uporabljal je ves mogoči material / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko; sam.: govorili smo o mogočem in resničnem; govoriti o vsem mogočem; prim. moči1
1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja: kateri so mogoči vzroki, da motor ne vžge; napravite vse mogoče rešitve naloge / niti najmanjši dvom ni več mogoč; na to vprašanje je mogoč samo en odgovor; na tem območju bi bile te rastline prav mogoče bi lahko uspevale
// navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je mogoč takoj; druga izdaja knjige je še mogoča; poplava je v tem deževju precej mogoča; vrnitev v takih razmerah ni bila več mogoča
2. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje; lepaki vseh mogočih barv; vse mogoče stvari prodaja; uporabil je vsa mogoča sredstva / uporabljal je ves mogoči material / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko; sam.: govorili smo o mogočem in resničnem; govoriti o vsem mogočem; prim. moči1
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
nebrȍj prisl.
SSKJ²
nebrójen -jna -o prid. (ọ̑)
zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
SSKJ²
neštevílen -lna -o prid. (ȋ)
ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi
// ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde
ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi
// ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde
Prekmurski
nezbròjeni -a -o prid.
1. neštet, številen: ino v-Tiszi nezbrojenih sze zalejalo KOJ 1848, 100; Nezbrojenim velikim zaszlü'zbam Lajosa zahválnoszt szkázati hotejoucsi KOJ 1848, 47; szo Redovniczke nezbrojene pogane okrsztili KOJ 1845, 68; Pokedob pa jasz szám od szébe nezbrojena szküsávanya obládati nezamorem KOJ 1845, 92
2. nedoumljiv: Ti ſzi .. Nezbrojena ſzi lepota KM 1783, 250; Oh ſzvéto Trojſztvo vekivecſna, I nezbrojena pravicza BKM 1789, 130; Kak nezbrojene ſzo ſzoudbe nyegove KŠ 1771, 474
1. neštet, številen: ino v-Tiszi nezbrojenih sze zalejalo KOJ 1848, 100; Nezbrojenim velikim zaszlü'zbam Lajosa zahválnoszt szkázati hotejoucsi KOJ 1848, 47; szo Redovniczke nezbrojene pogane okrsztili KOJ 1845, 68; Pokedob pa jasz szám od szébe nezbrojena szküsávanya obládati nezamorem KOJ 1845, 92
2. nedoumljiv: Ti ſzi .. Nezbrojena ſzi lepota KM 1783, 250; Oh ſzvéto Trojſztvo vekivecſna, I nezbrojena pravicza BKM 1789, 130; Kak nezbrojene ſzo ſzoudbe nyegove KŠ 1771, 474
Prekmurski
nezračúnani -a -o prid. neštet, številen: ſzteim vecs nezracsunano vnogo Düſſicz vſzaki dén opadnüje TF 1715, 3; pouleg nezracſúnanoga oſpotávanya ino preklinyávanya potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; trdino zrinszkigrád ozváno, stero szta z-szvojim nezracsunanim sztroskom zozidala KOJ 1848, 95; Ár nezracsúnani vnogo grejhov mi neznamo KŠ 1754, 199; dabi nyegova, neſzkoncsana vrejdnoſzt za volo nezracsúnani grejhov naſſi zadoſzta vcsiniti mogla KŠ 1754, 100; I vdárcze nezracſunane BKM 1789, 63; i nezracsúnana csüda ſzo cſinili KM 1796, 119
SSKJ²
obílen -lna -o [tudi obiu̯na] prid., obílnejši (ȋ) nav. ekspr.
1. po količini, vrednosti zelo velik: padal je obilen dež; obilen zajtrk; pomagali so mu z obilno podporo; žetev bo letos obilnejša / obilna in raznovrstna izbira v trgovinah; obilno duševno delo ga je izčrpalo / to v obilni meri velja tudi za vas v veliki
// knjiž. številen: obilne atmosferske motnje / obilna udeležba
2. ki ima razmeroma velike razsežnosti: slon ima obilen trup; stregla je obilna gospodinja; na mizi je obilna majolika z vinom / njegov nos je precej obilen velik, debel
1. po količini, vrednosti zelo velik: padal je obilen dež; obilen zajtrk; pomagali so mu z obilno podporo; žetev bo letos obilnejša / obilna in raznovrstna izbira v trgovinah; obilno duševno delo ga je izčrpalo / to v obilni meri velja tudi za vas v veliki
// knjiž. številen: obilne atmosferske motnje / obilna udeležba
2. ki ima razmeroma velike razsežnosti: slon ima obilen trup; stregla je obilna gospodinja; na mizi je obilna majolika z vinom / njegov nos je precej obilen velik, debel
- obílno prisl.:
sline so se mu obilno cedile; zjutraj je obilno zajtrkoval; trud je bil obilno poplačan
● obilno se je najedel zelo, močno; pripravili so obilno hrane veliko, mnogo
SSKJ²
preštevílen -lna -o prid. (ȋ) nav. mn.
1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje
2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti
1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje
2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti
Prekmurski
prevnógi tudi prevnóugi -a -o prid. premnog, številen: Poſzlüihni, Goſzpon, moje Prevnou-go pregányanye SM 1747, 70; Poſzlüihni, Goſzpon, moje Prevnougo pregányanye BKM 1789, 318; Naj obiljáva zprevnougim prelejpim czvejticſom BKM 1789, 156; Prevnôgi szo sztanoli nad méne TA 1848, 4; Prevnougi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi BKM 1789, 193; Kak ſzi ti Prevnouge moje grejhe, Noſzo BKM 1789, 69; 'zalüjem Prevnôge grêhe moje KAJ 1848, 150; Düsa .. Jezusa, Steroga ſzi zgübila ſzprevnougimi grejhi BKM 1789, 22; Práva vöra jevtrdjena z-prevnougimi csüdami KOJ 1845, 125
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost