Zadetki iskanja
Svetokriški
cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
Svetokriški
cimper -pra m 1. tesanje: govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša: kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer
Svetokriški
farao(n) -na m faraon: Faraon im. ed. je bil sashlishal, de ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel ǀ Krajl Pharaon im. ed. je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko deshelo postavil ǀ je bil utonil Krajl Farao im. ed. s' cello ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon im. ed., kateri ne perpustj de bi my s'tiga reuniga Egypta te semle ǀ s' mladiga je bil ſrejen v' Duori Krajla Faraona rod. ed. ǀ od tiga tordouratniga Pharaona rod. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu daj. ed. ǀ Bug sapovej Mojseſsu de ima pojti k'Faraonu daj. ed. ǀ ſe morio perglihat timu tardouratnimu Foraonu daj. ed. ǀ enkrat Pharaonu daj. ed. ſe je ſainalu ǀ Ti bosh Phareonu daj. ed. govuril ǀ shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona tož. ed. premagale ǀ Bug tudi v'vſijh vishah Pharaona tož. ed. shtrajfa ǀ Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie Farona tož. ed. Elaniusa ǀ mirakel je bil ta Kateriga pred Faraonam or. ed. je bil sturil ← lat. pharaō, -nis ← gr. φαραώ ← hebr. parcò ← egip. per-aa ‛faraon’, dobesedno ‛velika hiša’
Svetokriški
hiša -e ž hiša: obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel: Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
Svetokriški
hišen -šna prid. hišen, domač: vni EvangelsKi hishni im. mn. m dol. ozha Silnu ſe je veſselil ǀ hishni im. ed. m dol. Gospud vſem napje eno sdravizo ǀ ena hishna im. ed. ž dekla shlishi de ta mertua jo klizhe ǀ nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga rod. ed. m praga ǀ ſe prikashe enimu hishnimu daj. ed. m hlapzu ǀ Sa hishniga tož. ed. m ži. Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha ǀ obodua imata ſa hishno tož. ed. ž potrebo skerbeti ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame ſa hishnu tož. ed. s opravilu ǀ vy hishni im. mn. m Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu ǀ ſo pofarbane bile hishne im. mn. ž/s urata ǀ S. Duh hishnim daj. mn. Gospodariam pravi ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim daj. mn. uratom ǀ je vſe ſvoje hishne tož. mn. m ludy kupaj poklizal ǀ hishne tož. mn. ž duri ſaparte najde ǀ poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne tož. mn. ž rezhy perporozhit ǀ s' taiſto Kryvio nyh hishne tož. mn. ž/s urata oshkrofiti ǀ podle pak je hishna tož. mn. s opravila dopernashal ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna tož. mn. s vrata sapre hišni m domač človek, tj. prebivalec iste hiše: tem drugem hishnim daj. mn. obene shkode neſturj ǀ prepovei hishnim daj. mn. de obenimu nemò povedat ǀ sapovej hishnem daj. mn. eniga Mashnika poklizat → hiša
Svetokriški
hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
Svetokriški
rotovž m mestna hiša: ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa Ceſſaria, kateri enu jutru po navadi je shal na rotoush tož. ed. (IV, 399) ← nem. Rathaus < srvnem. rāthūs ‛mestna hiša’
Svetokriški
turen -rna m stolp: Ta Turn im. ed. s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ imash nuſs viſſok kakor en Turrn im. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna rod. ed. v' laterni saperta schihershi gorj ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn tož. ed., na katerem veliku Shtukou je ſtalu ǀ Noieſſavi otrozy ſi ſo bili naprei vſeli ſidat ta Babilonski Turn tož. ed. ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni mest. ed. ǀ Leta dua Boshja Turna im. dv. bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu rod. dv. je premiſlil ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna tož. dv. noter sagledam ǀ v' teh dveih Turnah mest. dv. ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh, inu turnou rod. mn. ſo padli ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu rod. mn. ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali ǀ ſlonij kateri celle turne tož. mn. noſsio ← srvnem. turn ‛stolp’ ← stfrc. torz < lat. turris ‛stolp, grad, palača’ ← gr. τύρσις ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’
Svetokriški
uta -e ž hiša: Uta im. ed. Boshja, v' kateri Syn Boshy je bil zhlovesko naturo vſel ǀ lep ſpomin Mariæ Divize, prave Ute rod. ed. Boshje ǀ taista poſsoda je bila poſtaulena pred dauri vtte rod. ed. tiga prizhuvajnia ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti daj. ed. Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco; ali Scrinjo Boshjo ǀ leviti, inu Mashniki, poprej Kakor ſo shli v'Vtto tož. ed. tiga prizhuvajnia tu je v'Tempel G. Bogu offruati ǀ koku ima Vtto tož. ed., ali hisho Boshjo ſidat ǀ ſta bila shla v' to Vtto tož. ed. Boshio molit ǀ gre v' ta moroſt, ter ſi puſti eno utto tož. ed. na ſrejdi moroſta ſturiti ǀ je hotel na hribi Thabor eno utto tož. ed. ſydat ← stvnem. hutt(e)a ‛koča, šotor’
Število zadetkov: 9
Dostopnost