Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

vrésa vrése samostalnik ženskega spola [wrésa] STALNE ZVEZE: jesenska vresa
ETIMOLOGIJA: < pslov. *versъ tako kot hrv. vrijȇs, srb. vrȇs, rus. véresk, češ. vřes (sloven. oblika je iz pslov. kolektiva *versa), iz ide. *u̯erḱ‑ in *u̯erǵh ‛vezati, stiskati’, tako kot litov. vìržės, latv. vir̂zis, vìrsis, gr. ereíkē, stir. froech, valiž. grug, nar. nem. Brüsch - več ...
vrésje vrésja samostalnik srednjega spola [wrésje]
    grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresa, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje
STALNE ZVEZE: jesensko vresje
ETIMOLOGIJA: vresa
vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola [wrésovka]
    iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. Ericaceae
ETIMOLOGIJA: vresa
vretênast vretênasta vretênasto pridevnik [wretênast] ETIMOLOGIJA: vreteno
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
    3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: vreteno
vretênčar vretênčarja tudi vreténčar vreténčarja samostalnik moškega spola [wretênčar] tudi [wreténčar]
    iz zoologije žival, ki ima hrbtenico iz vretenc
ETIMOLOGIJA: vretence
vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
      2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
    3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
    4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác]
    ekspresivno visoka gora ali vrh take gore
ETIMOLOGIJA: vrh
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča]
    iz geografije kraška kotanja okroglaste oblike s premerom od nekaj metrov do nekaj sto metrov
ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
vukojêbina vukojêbine samostalnik ženskega spola [vukojêbina]
    vulgarno kraj, prostor, za katerega so značilne oddaljenost od civilizacije in družbe, omejenost, zaostalost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vukojèbina, iz volk + tvorjenka od jebati
vzpenjálka glej vzpenjávka
vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik ženskega spola [ʍspenjáu̯ka]
    rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore
ETIMOLOGIJA: vzpenjav
W simbol
    2. del pridevniške zloženke v obliki n-W vatni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za watt
watt glej vát
Wb simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za weber
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]
    1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
      1.1. opravljanje potrebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
WC-školjka WC-školjke samostalnik ženskega spola [vécẹškólka] in [və̀cəškólka]
    priprava za opravljanje potrebe z desko in kotličkom za izplakovanje
ETIMOLOGIJA: WC + školjka
weber webra; in véber samostalnik moškega spola [vébər]
    iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje magnetnega pretoka, ki ustreza spremembi magnetnega pretoka skozi en navoj tuljave v eni sekundi, ki inducira električno napetost enega volta; simbol: Wb
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Weber, angl., frc. weber, po nemškem fiziku Wilhelmu Eduardu Webru (1804–1891)
Wh simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za watt + lat. hōra ‛ura’
Število zadetkov: 3432