Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
Pleteršnik
nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
Pleteršnik
nedomȋsəłn, -łna, adj. 1) undenkbar, unerfassbar, Cig.; — 2) kdor se ne domisli, česa je treba, kaj je prav o raznih prilikah, Z., Dol.; — unbedacht: nedomiselno govoriti, storiti, nedomiseln človek, Dalm.; nedomiselno druge ljudi soditi, Krelj.
Pleteršnik
nemȋł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); (prim. hs. od nemila do nedraga).
Pleteršnik
neposlȗh, m. die Unfolgsamkeit, Jan. (H.); — sodba v neposluh, das Contumazurtheil, v neposluh soditi, contumazieren, Jan.
Pleteršnik
pogrẹ́šən, -šna, adj. 1) fehlerhaft, irrig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pogrešno soditi, irrthümlich meinen, Žnid.; pogrẹ̑šni sklep, der Fehlschluss, der Paralogismus, Cig. (T.); — 2) entbehrend, bedürftig: p. česa, Cig., C.
Pleteršnik
prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.-Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.-Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
Pleteršnik
prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike (n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene (n. pr. predgovor).
Pleteršnik
premȋł, -míla, adj. 1) allzumild; premilo soditi; — überaus mild, mildreich; premilo srce; — 2) überaus wehmuthsvoll; premili glasovi; zvonovi premilo pojo; — 3) traut, lieb; premila naša domovina.
Pleteršnik
preslíšati, -slȋšim, vb. pf. 1) das Hören ertragen, Cig.; Boben zdaj mu zaropoče, Da preslišat' ni mogoče, Npes.-K.; kako bi mogel človek vse to preslišati! Ljub.; veliko žalega p., viel Kränkendes hören müssen, Z.; — 2) falsch oder gar nicht hören, überhören, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemandem etwas hingehen lassen, Krelj; drugemu ene same besede neče preslišati, Trub.; — 3) zu hören anfangen, die Taubheit verlieren, Z.; Jezus migne, in glušec je preslišal, Ravn.; — 4) einvernehmen, verhören, Svet. (Rok.); p. in soditi koga, Jsvkr.
Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
opítati -am dov.
1. vprašati: I eden 'znyih právdenik opita ga KŠ 1771, 74; nego ga prvle opitamo KŠ 1754, 58; Csi znánsza szrécsas, i opitaj, kak sze mu godi KOJ 1845, 29; I opitao je te piſzácse KŠ 1771, 130
2. soditi: Ki pride opitat, Szvoje verne kſzebi zvát BKM 1789, 8
opítati se -am se vprašati se: Opitas ſze, zakaj ſzi bio tak jálni BKM 1789, 439; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4
1. vprašati: I eden 'znyih právdenik opita ga KŠ 1771, 74; nego ga prvle opitamo KŠ 1754, 58; Csi znánsza szrécsas, i opitaj, kak sze mu godi KOJ 1845, 29; I opitao je te piſzácse KŠ 1771, 130
2. soditi: Ki pride opitat, Szvoje verne kſzebi zvát BKM 1789, 8
opítati se -am se vprašati se: Opitas ſze, zakaj ſzi bio tak jálni BKM 1789, 439; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4
Prekmurski
slíšiti -im nedov.
1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153
2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427
slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23
slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116
1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153
2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427
slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23
slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116
Prekmurski
sóuditi tudi sóditi -im nedov.
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
prisoditi [prisodīti prisọ́dim] dovršni glagol
prisoditi, pripisati, tj. imeti mnenje, da je kdo povzročitelj, storilec česa
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 65
Dostopnost