pristáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču
2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe
3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila
4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo
● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
pristáti2 -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í)
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji (k) njenim lasem
// biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi
● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji (k) njenim lasem
// biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi
● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh
Pravopis
pristáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt; (-àt) (á ȃ) Ladja je pristala; ~ s padalom; publ. Skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; publ. pristati na kaj ~ ~ ločitev → privoliti v; ~ ~ ponudbo → sprejeti jo
Pravopis
pristáti2 -stojím nedov. pristój -te, -èč -éča; pristál -a; (-àt/-át) (á í) komu/čemu Modra obleka ji ~i; redk. pristati k/h komu/čemu Ta barva lepo ~i k njenim lasem njenim lasem
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
pristáti -stánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
2.
čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
3.
kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.
Celotno geslo
Etimološki
pristáti – glej pristājati, státi2
Pleteršnik
pristáti, -stȃnem, vb. pf. 1) = stopiti na kaj, BlKr.-Let.; — landen, Cig., Jan., Vrt.; — pristal je k hiši, er hat zugeheiratet, Svet. (Rok.); — 2) p. na kaj, auf etwas eingehen, in etwas einwilligen, es gutheißen, bewilligen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — eingestehen: on je pristal, vzhŠt.; — 3) = pristati (-stojim), passen, LjZv.
Pleteršnik
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
Celotno geslo
Hipolit
Besedje16
pristati [pristojim] glag. nedov. ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Vezljivostni G
pristáti na -stánem na dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, glagol ravnanja
kdo/kaj dati pristanek na kaj / koliko česa
/Veselo/ je pristal na pogajanja z novimi partnerji.
/Veselo/ je pristal na pogajanja z novimi partnerji.
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
Celotno geslo
Hipolit
pristati se glagol
Celotno geslo
Hipolit
pristati se glagol
Vorenc
pristati se nedov., F2, dedecet, ſe ne priſtoji, ſe ne ſpodobi; non decet, ſe neſpodobi, ſe ne priſtoji; prim. pristojiti se
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost