Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
Celotno geslo eSSKJ
brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]
    1. naprava ali del naprave za branje podatkov
    2. prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik
    3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
    4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
    5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
govedorêja govedorêje samostalnik ženskega spola [govedorêja]
    dejavnost, ki se ukvarja z rejo goveda
ETIMOLOGIJA: iz reja goveda
Celotno geslo eSSKJ
hèh medmet
    1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da govorec rahlo omalovažuje koga, kaj, se posmehuje, navadno pokroviteljsko
      1.2. izraža, da je govorec ironičen, navadno do sebe
    2. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
    3. kot členek, manj formalno izraža zanikanje
ETIMOLOGIJA: ↑he
Celotno geslo eSSKJ
héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik moškega spola [héker] in [hêker]
    1. kdor navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
    2. ekspresivno navdušen, spreten računalniški uporabnik, programer
STALNE ZVEZE: etični heker
ETIMOLOGIJA: ↑hacker
Celotno geslo eSSKJ
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hiša
Celotno geslo eSSKJ
hùh medmet
    1. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
    2. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
    3. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      3.1. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
      3.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: ↑hu
Celotno geslo eSSKJ
kresníčka kresníčke samostalnik ženskega spola [kresníčka]
    1. ekspresivno kresnica
    2. odsevna priprava, ki jo za boljšo vidnost v prometu nosijo zlasti pešci
    3. krajša kovinska žička z oblogo iz sive snovi, ki ob gorenju oddaja iskre
ETIMOLOGIJA: ↑kresnica
Celotno geslo eSSKJ
lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski]
    2. ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah
STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: ↑lavina
Celotno geslo eSSKJ
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]
    kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
Celotno geslo eSSKJ
múltilaterálen múltilaterálna múltilaterálno pridevnik [múltilaterálən]
    1. ki zadeva, vključuje več strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. multilateral, frc. multilatéral iz nlat. multilateralis, iz lat. multus ‛mnog’ + laterālis ‛stranski’
Celotno geslo eSSKJ
nadímek nadímka samostalnik moškega spola [nadímək]
    1. nadomestno, neformalno poimenovanje za osebo ali kraj, navadno po kaki značilnosti
      1.1. tako poimenovanje, ki se uporablja za zakrivanje identitete
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv., srb. nádimak iz ↑nad + ↑ime
Celotno geslo eSSKJ
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]
    1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
    2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš
Celotno geslo eSSKJ
plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik]
    dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik]
    1. naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice premikanja, tresljajev
    2. priprava za umirjanje česa
ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz ↑umiriti
Celotno geslo eSSKJ
verížnik verížnika samostalnik moškega spola [verížnik]
    1. iz tehnike in tehnologije priprava v obliki nazobčanega kolesa, na katero se namesti veriga, zlasti na kolesu, motorju, za prenašanje vrtenja
    2. manj formalno kdor nezakonito prekupčuje, zlasti z različnimi valutami
ETIMOLOGIJA: ↑verižen
Število zadetkov: 22