Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E ← agl. biometrics iz ↑bío… + (↑)métrika
SSKJ
detektív -a m (ȋ) uslužbenec organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja: proti tihotapcem mamil se bori cela armada policistov in detektivov; drzni detektivi iz ameriških filmov
// v zahodnih deželah oseba, ki jo kdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov: bil je zaposlen kot detektiv v veleblagovnici; hotelski detektiv / privatni detektiv
SSKJ
družínik -a m (ȋ) v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi: sodišče pri štabu družinikov je kaznovalo kršilce javnega reda
♦ zgod. pripadnik oboroženega spremstva plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
SSKJ
inženír -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole
// strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje
SNB
jáhtar -ja m, člov. (ȃ)
kdor pluje z jahto za razvedrilo: Letos so na državni ravni dosegli, da ne veljajo več takse za varnost plovbe, ki so jih morali lani nenadoma bistveno dražje plačevati tuji jahtarji E (↑)jáhta
SSKJ
jámčiti -im dov. in nedov. (ā ȃ) 
  1. 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
    // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto
  2. 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
  3. 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini
SSKJ
jáven -vna -o prid. (á) 
  1. 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
    // ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
  2. 2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
  3. 3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
    // ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
    // ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
  4. 4. nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
    ●     javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti miličnik, policaj; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
    ♦     ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba v kapitalistični ekonomiki družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; jur. javni organ; javni pravobranilec; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, organizacije združenega dela in interesne skupnosti, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
    jávno prisl.: javno delovati; javno glasovati, govoriti, izjaviti; javno preklicati zmote; javno se je sprehajal z njo
SSKJ
kontróla -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ugotavljanje skladnosti kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzor, nadzorstvo: poostriti, uvesti kontrolo; kontrola dela, poslovanja bank; kontrola izvoza in uvoza / publ. imeti kontrolo nad družbeno proizvodnjo; opravljati kontrolo; nižje pog. držati pod kontrolo kontrolirati
    // učenec je še vedno potreben kontrole nadzorstva
    // carinska, obmejna kontrola; družbena kontrola
    // ugotavljanje pravilnosti, kakovosti česa: poostriti kontrolo izdelkov / tehnična kontrola; kontrola delovanja strojev
  2. 2. ugotavljanje dejanskega stanja, položaja česa; pregled, pregledovanje: kontrola dokumentov; kontrola kovčkov v vlaku / kontrola ceste iz letala / pog. bolnik je prišel na kontrolo (ponovni) pregled
  3. 3. publ. prevlada, oblast: pridobili so si popolno kontrolo nad tržiščem
  4. 4. pog. kontrolni organ: prišla je kontrola
    ●     publ. šofer je izgubil kontrolo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. čisto je izgubila kontrolo nad seboj ni se mogla obvladati; pog. še vedno je pod zdravniško kontrolo (zdravniškim) nadzorstvom
    ♦     aer. kontrola letenja služba na letališču, ki skrbi za varnost v letalskem prometu; ekon. devizna kontrola kontrola dinarskega in deviznega poslovanja s tujino; med. kontrola rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok, načrtovanje rojstev; soc. socialna kontrola usmerjanje ravnanja, vedenja posameznikov v skladu z družbenimi normami; šah. časovna kontrola ugotavljanje, če je igralec napravil predpisano število potez v določenem času; šol. kontrola znanja ugotavljanje znanja z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjanje; šport. kontrola ugotavljanje pravilnosti poteka kakega tekmovanja; član, ekipa, ki to opravlja
SSKJ
kopalíščen -čna -o prid. (ȋ) kopališki: biti kopališčni gost / kopališčna terasa
♦ tur. kopališčni mojster uslužbenec, ki skrbi za red in varnost gostov v kopališču
SSKJ
krížanje -a s (ī) glagolnik od križati:
  1. a) mučenje in križanje upornikov / blagoslavljanje in križanje / zagotoviti je treba varnost na križanju zelo prometnih poti / križanje različnih interesov, teženj
    ●     ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov
  2. b) križanje raznih vrst fižola; križanje živali
SSKJ
monolítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost monolitnega: monolitnost zgradbe daje večjo potresno varnost / nav., ekspr.: rahljati, ustvarjati monolitnost; monolitnost partije, socialističnega tabora
SSKJ
nèvárnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nèvárnega: na takem terenu je težko govoriti o varnosti in nevarnosti prometa / presojati varnost in nevarnost posojil
SSKJ
obvéščati -am nedov. (ẹ́) večkrat obvestiti: obveščati javnost o svojem delu; redno se obveščamo / dov. starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek
// prikrito zbirati in posredovati podatke, pomembne zlasti za državno varnost: izvedeli smo, da je sovražnika obveščal o premikih naših čet
SSKJ
ográžati -am nedov. (á) knjiž. ogrožati: s tem ogražajo njegovo delo; ogražati varnost ljudi
SSKJ
ogróžati -am nedov. (ọ́) povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje
// publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata
    ogrožajóč -a -e: delal je, ne ogrožajoč nikogar
    ogróžan -a -o: življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo
SSKJ
oróžništvo -a s (ọ̑) nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest: nastopilo je orožništvo; orožništvo in policija / odpeljali so ga na orožništvo na orožniško postajo
SNB
phishing -a cit. [fíšing-] m (ȋ)
nezakonita pridobitev spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se navadno doseže s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani; ribarjenje: Med najbolj priljubljenimi zlorabami je še vedno phishing ali izdajanje za znano spletno stran, ki dobrodelneže nagovarja k vpisu številke kreditne/plačilne kartice E ← agl. phishing iz fishing 'ribarjenje' iz fish 'riba'
    phishing -- v prid. rabi
    phishing filter; phishing napad; Novejša različica spletnega brskalnika ima močnejše in varnejše filtre pred škodljivimi programi, phishing stranmi in nadležnimi piškotki, ki ogrožajo našo varnost, zasebnost in osebne podatke
SNB
PÍN-kóda -e in kóda PÍN -e -- ž (ȋ-ọ̑)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; osebna številka, PIN: spremeniti PIN-kodo; vtipkati PIN-kodo; PIN-koda mobilnega telefona; Za dodatno varnost preventivni sistem onemogoča uporabo naprave, dokler uporabnik ne vpiše štirimestne PIN-kode E ↑PÍN- + (↑)kóda1 
SSKJ
plóvba -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran
♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda
SNB
pòkomunízem -zma m (ȍ-ī)
čas, razmere po padcu komunizma; postkomunizem: Spremembe, ki se jih je lotila vlada, so prizadele nekatere sloje ljudi, ki so imeli raje nizko socialno varnost komunističnega obdobja kot negotovost pokomunizma E (↑)po... + (↑)komunízem
Število zadetkov: 58