Zadetki iskanja
Besedje16
SSKJ²
oživéti -ím dov., ožível (ẹ́ í)
1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi
// začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele
2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo
3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši
1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi
// začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele
2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo
3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši
- oživèl in oživél -éla -o:
oživela narava
- ožívljen -a -o:
v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval
Pravopis
oživéti -ím dov. oživétje, ožívljenje; drugo gl. živeti (ẹ́ é) Spomladi narava ~i; brezos. Zunaj je naenkrat oživelo
Celotno geslo
Sinonimni
oživéti -ím dov.
1.
postati (ponovno) živ
SINONIMI:
knj.izroč. zaživeti
2.
s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati živahen, razgiban
SINONIMI:
3.
ponovno se pojaviti, vzbuditi
SINONIMI:
knj.izroč. razživeti se
GLEJ ŠE SINONIM: razživeti se
Pleteršnik
oživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) lebendig werden; wieder aufleben; na razvalinah novina oživi, aus den Trümmern erblüht neues Leben, Mur.; — 2) sich erholen, munter werden, Cig.
Prekmurski
oživèti -ím dov. oživeti: Ár je ete moj ſzin mrtev bio, i o'zivo je KŠ 1771, 223; Tak ſzmo vſzi i po Kriſztusi Ednáko o'ziveli KŠ 1754, 252; Tak ſzmo vszi i po Kriſztusi, Ednáko o'ziveli BKM 1789, 197; právda, ſtera bi zmo'zna bila o'ziveti KŠ 1771, 563
oživèti se -ím se oživeti: Med trnyom csi ſze o'zivi BKM 1789, 179; tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ 1754, 141; tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ 1771, 522
oživèti se -ím se oživeti: Med trnyom csi ſze o'zivi BKM 1789, 179; tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ 1754, 141; tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ 1771, 522
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
oživeti -im dov. 1. oživeti: Leta sgubleni Syn je bil ſebe skuſi greh umuril, oshiveiti nedol. pak ſam od ſebe bres gnadec boshie nei mogal ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno Tabitho, inu oshivj 3. ed. 2. oživiti: Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia kadar hozhe Lazaruſa oshiveti nedol. ǀ ne samorem njega vezh oshivèti nedol. ǀ de bi vſe oshivela del. ed. ž, inu isvelizhala oživeti se poživiti se: tiga je bil k' enimu ſtudenzu pelal, de ſe je bil oshivil del. ed. m ǀ de bi ty shejni, inu potrebni ſe oshiveli del. mn. m
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
oživétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oživeti: oživetje princeske v pravljici / oživetje notranje nemirnosti
glagolnik od oživeti: oživetje princeske v pravljici / oživetje notranje nemirnosti
Prekmurski
ožíviti -im dov. oživiti: gori obüditi nemore rávno tak, kak mrtev ſzám ſzebé nemore o'ziviti KŠ 1754, 124; ſteri vmoris i o'zivis KŠ 1754, 243; ka me ti zdr'zis I k 'zitki páli o'zivis BKM 1789, 404; Steri o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; Düjh je, ki o'zivi KŠ 1771, 287; I vnouge mrtve o'zivi BKM 1789, 54; i mené o'zivi Ti KŠ 1754, 232; ino ſzi ſztejm nász o'zivo BKM 1789, 92; o'zivo náſz je ſz-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; Adam nouvi nász je o'sivo KM 1783, 241; csasztitele Marie je tou veszelilo i o'sivilo KOJ 1914, 106
ožíviti se -im se oživeti: Jajruſova csi ſze o'zivi KŠ 1771, 114; gda ſze je vgroubi o'zivo KŠ 1754, 110; ki je bio mrtev i o'zivo ſze je KŠ 1771, 769; i o'zivila ſze je KŠ 1771, 790; Na tople dnéve protolja sze vsze o'zivilo AIP 1876, br. 5, 3; Ti drügi mrtvi ſzo ſze pa nej o'zivili KŠ 1771, 803
ožívleni -a -o oživljen: Kriſztus pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; Kriſztus vmorjeni iſztina na tejlo gledoucs, o'zivleni pa po Dühi KŠ 1771, 710
ožíviti se -im se oživeti: Jajruſova csi ſze o'zivi KŠ 1771, 114; gda ſze je vgroubi o'zivo KŠ 1754, 110; ki je bio mrtev i o'zivo ſze je KŠ 1771, 769; i o'zivila ſze je KŠ 1771, 790; Na tople dnéve protolja sze vsze o'zivilo AIP 1876, br. 5, 3; Ti drügi mrtvi ſzo ſze pa nej o'zivili KŠ 1771, 803
ožívleni -a -o oživljen: Kriſztus pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; Kriſztus vmorjeni iſztina na tejlo gledoucs, o'zivleni pa po Dühi KŠ 1771, 710
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
ožívljenje -a s (ȋ)
glagolnik od oživeti ali oživiti: oživljenje ponesrečenca / njeno duhovno oživljenje / gospodarsko oživljenje; oživljenje revolucionarnih idej
glagolnik od oživeti ali oživiti: oživljenje ponesrečenca / njeno duhovno oživljenje / gospodarsko oživljenje; oživljenje revolucionarnih idej
Pleteršnik
preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
Pleteršnik
preživíti, -ím, vb. pf. 1) ernähren, erhalten; durch Futter erhalten, durchfüttern; živino črez zimo p., Cig.; — p. se, sein Fortkommen finden, sich durchbringen; ob tujem se p.; s šivanko se p., sich mit der Nadel ernähren, Cig.; — 2) p. se, = preživeti 4), oživeti, wieder aufleben, Jan.
SSKJ²
zaživéti -ím dov., zažível (ẹ́ í)
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
5. ekspr. postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
5. ekspr. postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
Celotno geslo
Etimološki
žíti žȋjem in žívem nedov.
Število zadetkov: 19
Dostopnost