Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
čutíti in čútiti -im nedov. (ī ú)
1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali / tako ga je zeblo, da ni čutil nog / star. nihče me ni čutil, ko sem prišel po stopnicah me ni slišal, opazil
2. nagonsko dojemati ali predvidevati kaj: čutila je njegovo bližino, čeprav ga ni videla; ne vem zakaj, a čutim, da je tako; čutili so, da govori iz srca / živali čutijo nevarnost / čutil je, da se ne bosta več videla slutil
3. ugotavljati z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso čutili osti njegovih besed / čutimo potrebo po boljši organizaciji dela; čuti dolžnost, da skrbi zanj / na trgu se že čuti znižanje cen kaže, opaža; ekspr. v zraku se čuti pomlad
4. imeti, doživljati čustva, občutke: ta človek živo in globoko čuti; po njegovem odhodu je spet čutila v sebi žalost in praznino / ali kaj čuti do njega ali ga ljubi / čutiti z reveži sočustvovati
5. doživljati, navadno kaj neprijetnega, hudega: vsi čutimo posledice vojne; nikoli ni čutil pomanjkanja / njegovo surovost smo čutili na lastni koži
6. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: v nogi čuti bolečine; ne čuti lakote; čutiti utrujenost / čutiti ljubezen, simpatijo do koga; pred njim je čutila spoštovanje; pri srečanju ni čutila niti najmanjše zadrege
● 
vsak čuti to besedo drugače dojema, pojmuje; pog., ekspr. precej sta ga že čutila bila sta vinjena; ekspr. po padcu je čutil vsako kost vse ga je bolelo; čutiti vsako vremensko spremembo imeti bolečine, težave ob njej; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; pri njem je čutil denar domneval, predvideval je, da ga ima; pog. dali so mu čutiti, da so nekaj očitno, v neprimerni obliki so mu to pokazali; ekspr. to vam bom dal še čutiti se vam bom maščeval
    čutíti se in čútiti se
    1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: v lastni hiši se je čutil tujca; čuti se ponižanega, srečnega, užaljenega; čuti se še vedno mlado / ne čuti se krivega ne priznava krivde
    2. imeti, šteti se za kaj: čuti se aristokrata; čutil se je komunista, proletarca / čutil se je boljšega od drugih; čutila se je dolžno, da pomaga; ne čutimo se poklicane, da bi sodili o tem
    ● 
    čutila sta se eno bila sta zelo velika prijatelja
    čutèč -éča -e:
    čuteč, da je vse zaman, si je nehal prizadevati; socialno čuteč človek; nežno čuteče dekle; ima čuteče srce
Celotno geslo Vezljivostni G
čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
Celotno geslo eSSKJ16
čutiti -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
SSKJ²
dálje prisl. (ā)
1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: tekmovala sta, kdo dalje vrže; naselil se je najdalje od ceste; pomika se vse dalje in dalje; čim dalje gre, tem bolj peša
 
gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen
2. izraža daljše trajanje; dalj2ne ostane dalje ko teden dni; ko je dalje gledal, jo je spoznal; najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa
3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje; ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje; (beri) od tu dalje; govori dalje; dalje prihodnjič
// naprej, nadalje: to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega; star. ne potrebuje ga dalje več
4. v členkovni rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč, dolg2
Celotno geslo Vezljivostni G
domnévati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj imeti kaj 'dejanje, predmetnost, lastnost' glede na svoje vedenje, osebni odnos za verjetno ali celo resnično
/Po pravici/ je domneval, da bo poteza slaba.
Celotno geslo eSSKJ16
dotikovati dotičujem nedovršni glagol
kdo; s čim dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati; SODOBNA USTREZNICA: nakazovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Vezljivostni G
dúhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Duhali so cvetje.
SSKJ²
dvómiti -im, in dvomíti in dvómiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑; ī ọ́)
1. imeti, izražati dvom, dvome: zakaj še dvomiš? dvomiti o uspehu, pog. v uspeh; dvomim, če bo prišla; še zmeraj dvomi, da mu bo poskus uspel
// domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: dvomi o njeni poštenosti; pog. dvomi v njegovo pravičnost; ekspr. rahlo dvomim o pravilnosti njegovega ravnanja / dvomiti nad kom
2. ekspr., z nikalnico biti trdno prepričan o čem: ne dvomim o tem; ne dvomim, da bo prišla
    dvomèč -éča -e:
    vstopil je, dvomeč o pravilnosti svojega ravnanja; opazoval je njihove dvomeče obraze; prisl.: dvomeče jo je pogledal
Pravopis
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|

iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Celotno geslo Vezljivostni G
izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.
Celotno geslo Frazemi
jézdec Frazemi s sestavino jézdec:
apokalíptični jézdeci, [kot] jézdeci apokalípse
Celotno geslo Frazemi
kárta Frazemi s sestavino kárta:
híšica iz kárt, ígra z odpŕtimi kártami, igránje z odpŕtimi kártami, igráti na kárto čésa, igráti z odpŕtimi kártami, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti vsè kárte v rôkah, odkríti [svôje] kárte, podréti se kot híšica iz kárt, pokazáti [svôje] kárte, sesúti se kot híšica iz kárt, stáviti na kárto čésa, stáviti vsè na êno kárto, zrúšiti se kot híšica iz kárt
SSKJ²
kázati tudi kazáti kážem nedov. (á á á)
1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje
// s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu
// navadno v zvezi s pot voditi1, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče
2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst / tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute
3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki
4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma
// nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal
5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže / obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo
6. delati vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice
b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav. ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega
c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela
// nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje
7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je
// elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega
● 
ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev
    kázati se tudi kazáti se
    delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje: kazal se je v ponošenem cilindru / rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal / življenje se mu kaže v pravi luči
    kazáje :
    vlekel ga je s seboj, kazaje na grm; kazaje s pogledom, prstom proti sobi
    kažóč -a -e:
    zastar. govoril je, kažoč nanjo; kažoč ji pot
Prekmurski
kázati -žem nedov.
1. kazati, delati, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: Jesus, je zapovedal nám .. ino kázati, kai je on od Boga rendeluvan ſzodecz SM 1747, 15; ſzo naminyávali zmenkanye ſz. piſzma kázati KŠ 1771, A2b; Koga Otecz ſzprſztom káza BKM 1789, 67; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tou nam ká'zejo ete recsi KŠ 1754, 206; kak nasi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Te drüge [pesmi] pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; Goſzpodne pouti tvoie kási meni SM 1747, 93; Jaſz bodem tebi pout kázal SM 1747, 96; Duh te pravicze .. on bode kázal od méne SM 1747, 15; I vi bodete tüdi kázali SM 1747, 15; Tou je vprávdi kázalo BKM 1789, 99; Jôžek je svoje pisanye ino Ferkeci kázao BJ 1886, 5; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); szo Magyarom kázali, da je lepse KOJ 1848, 10
2. dajati podatke o čem: Ali kagda réd káse nám Bog SM 1747, 19; ſzvéta rejcs, ſtera nam ká'ze, ka ſzmo du'zni Bougi KŠ 1754, 7; Ete razlocsek szamo do 11 palecov ká'ze AI 1875, kaz. br. 6; centiméter pa cm. litera kazala AI 1875, kaz. br. 6
3. imeti kaj vidno, opazno: kertovinjecke nam kážejo, ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
4. biti izraz, posledica določenega stanja: nyemi znaſſim 'zivlejnyem na hüdo pout ká'zemo KŠ 1754, 39
5. imeti znake, iz katerih se da predvidevati kaj: gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; nej ſze je kázao za drejmajoucsega KM 1790, 56; Zaprva sze lepo kázalo AI 1875, kaz. br. 8
kazajóuči -a -e
1. kažoč: ocsiveſzno kázajoucsi po piſzmaj: ka je Jezus, te obecsani Kriſztus KŠ 1771, 400; Kázajôcsi nyim pôt szvetsztva KAJ 1848, 289; sze je pred nyimnazáj sztráh kazajoucs vlekla KOJ 1848, 119
2. kazalen: jeszo kázajoucsi, kakti: az KOJ 1833, 35; Kolkoféle jeszte zaiménov .. 4. kázajôcsi AIN 1876, 33
3. poskusen: Kazájôcsi broj AI 1875, kaz. br. 1; Prijátel-a kázajôcsi broj AI 1875, kaz. br. 8
kazéči -a -e kažoč: Dojka govorécsa i kazécsa KOJ 1845, 101
kázani -a -o kazan: i vu gledali kázani tvoj kejp ſze loucsi od tébe KM 1790, 38
Celotno geslo Kostelski
kazatiˈkaːzat ˈkaːžen nedov.
Celotno geslo Frazemi
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga
SSKJ²
mogóčost -i ž (ọ́)
knjiž. možnost: ta mogočost ni izključena; predvidevati mogočosti; pretresti vse mogočosti / poslabšale so se njegove mogočosti za uspeh
SSKJ²
nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. (ȇ; ȃknjiž.
1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha; nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji; ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile; trdno se nadejati
// prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom
2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal
    nadejajóč se -a -e:
    nadejajoč se slabega vremena, so odpotovali domov
SSKJ²
nakázati tudi nakazáti -kážem dov. (á á á)
1. dati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš transakcijski račun
2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih
// narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom
3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami
 
lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta
4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge
    nakázan -a -o:
    v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja
SSKJ²
nakazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na transakcijski račun
2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov
// delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne
3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami
// biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik
4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je
Število zadetkov: 49