Fran

1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava

2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava

3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine

1. zelo globoka jama s strmimi stenami

2. ekspresivno velika globina

3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema

4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

1. lastnost česa, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
1.1. lastnost česa, da je sorazmerno nestabilno, so zanj značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

1. ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
1.1. ki kaže, izraža tako različnost

2. ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega

ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: dislektičen

motnja usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega

ženska, ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega

1. ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: disleksičen
1.1. ki kaže, izraža tako motnjo

kdor ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega

1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja

2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov

stanje, občutje koga, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

1. večja skala v morju

2. ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost

3. povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno

1. ki je v zvezi z osli 1. ali gojenjem oslov 1.
1.1. ki je del telesa oslov 1. ali se pridobiva s telesa oslov 1.
1.2. ki spominja na osla 1., je tak kot pri oslu 1. ali se mu to pripisuje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

1. v premajhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava

2. v pretesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvir

1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga

2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega

1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določilo
1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti