- arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja
Zadetki iskanja
SSKJ
arondírati -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive
SNB
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
SSKJ
enôten -tna -o prid. (ó)
- 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik
// za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje - 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen
// katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini
// nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno - 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država
// katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga
● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov
♦ jur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor
- enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno
SSKJ
izrèz -éza m (ȅ ẹ́)
- 1. odprtina, nastala z izrezanjem: paličice se morajo tesno prilegati v izreze; srčast izrez v oknicah
// taka odprtina pri obleki, navadno ob vratu: obrobiti, zaokrožiti izrez; globok, majhen, velik izrez; koničast, kvadraten, okrogel izrez; izrez na hrbtu; izrez v obliki črke V / rokavni, vratni izrez
// del telesa, ki ga ta odprtina razgalja: pege na izrezu - 2. posamezen del, izločen iz česa: ta povest je izrez iz vsakdanjega življenja / impresionisti so slikali izreze iz žive narave
- 3. manjša enota, izrezana iz česa; izrezek: izrez iz časopisa
- 4. film., fot. del fotografiranega, filmanega motiva: izbrati izrez; imeti čut za kompozicijo in izrez / filmski izrez
- 5. redko izrezanje: izrez bule, rakastega tkiva
SSKJ
navzdòl [ou̯] prisl. (ȍ) izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju, ant. navzgor: pot gre zdaj navzgor, zdaj navzdol; spustiti se po klancu navzdol / pogled navzdol; vožnja navzdol / padla je z glavo navzdol
// izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol
● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega
// izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol
● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega
SSKJ
navzgòr prisl. (ȍ) izraža gibanje ali usmerjenost proti višjemu kraju, ant. navzdol: gledati navzgor; vse hiti po stopnicah navzgor in navzdol; vožnja ob reki navzgor / konj je obležal z nogami navzgor
// izraža gibanje ali usmerjenost proti višji meri ali vrednosti: navzgor in navzdol omejena možnost delovanja; vstopnice so od pet dinarjev navzgor
● ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; pog. iti z glasom navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj; pog. navzgor se prilizovati nasproti višjim po položaju; pog. zaokrožiti cene, račun navzgor na višjo polno številko
// izraža gibanje ali usmerjenost proti višji meri ali vrednosti: navzgor in navzdol omejena možnost delovanja; vstopnice so od pet dinarjev navzgor
● ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; pog. iti z glasom navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj; pog. navzgor se prilizovati nasproti višjim po položaju; pog. zaokrožiti cene, račun navzgor na višjo polno številko
SSKJ
SSKJ
zakrožíti in zakróžiti -im dov. (ī ọ́)
- 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži
- 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga
- 3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini
- 4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico
● ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; redko okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; redko z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti
SSKJ
zaokróženje -a s (ọ́) glagolnik od zaokrožiti: zaokroženje robov / zaokroženje števila / zaokroženje travnikov / zaokroženje pogledov na določen čas
SSKJ
zaokrožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi
SSKJ
zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́)
- 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
- 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
- 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
- 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
- 5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli
- zaokrožíti se in zaokróžiti se
- 1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
- 2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je
- zaokróžen -a -o: zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število
Število zadetkov: 11
Dostopnost