Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zarǫ́dən, -dna, adj. 1) Generations-: zarǫ̑dna menjava, der Generationswechsel, Tuš. (B.); Frucht-: zarodna mladica, der Fruchttrieb, Jan.; — keimfähig, Jan.; — 2) kräftig gebaut: z. človek, Dol.; matica mora zarodne noge imeti, Levst. (Beč.).
Pleteršnik
zaslȗga, f. das Verdienst, Cig., Jan., nk.; po zaslugi, nach Verdienst, Cig.; imeti veliko zaslug, velike zasluge, nk.
Pleteršnik
zastǫ́nj, adv. umsonst, ohne Bezahlung, unentgeltlich; imeti z. hrano pri kom, freie Kost bei jemandem haben; z. jesti in piti v krčmi; kaj misliš, da ti bom z. delal? — vergebens, fruchtlos; prosili smo, jokali smo se, pa vse je bilo z.; z. smo ga opominjali in svarili; — zwecklos, ohne Grund; nisem se z. bal.
Pleteršnik
zatèk, -tę́ka, m. 1) die Ertappung, Cig.; — 2) die Zuflucht: z. imeti pri kom, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.
Pleteršnik
zavę̑za, f. 1) das Zuband; vrečna z., das Sackband, C.; das Band: trdne zaveze on oslabi, Schönl.-Valj. (Rad); die Fessel: zaveze mojih grehov! Bas.; — 2) die Verbindung, die Connexion, das Bündnis, der Bund; zakonska z., die eheliche Verbindung, Cig.; das Verhältnis: zavezo imeti s kom, biti s kom v zavezi, Cig., C., nk.; zavezo storiti, einen Bund schließen, Meg., Dalm., Trub.; = zavezo skleniti, Cig., nk.; trojna z., die Tripelallianz, Cig. (T.); — stara, nova z., der alte, neue Bund (der Bibel); — 3) die Übernahme einer Pflicht, die Verpflichtung: pismena z., die Verschreibung, der Revers, Cig.; meniška z., der Profess, Cig.; — die Verbindlichkeit, die Obliegenheit, Cig., Jan.; die Haftung, Cig., DZ.; osebna z., die persönliche Haftung, DZ.; biti v zavezi, haften, DZ.
Pleteršnik
závod, -ǫ́da, m. 1) ein neuangelegter Wald, C.; z. mladih dreves, Let.; — der Waldbestand: lepe zavode sem sinu pustil, Svet. (Rok.); — der Waldantheil, Cig. (T.), Vatovlje-Erj. (Torb.); imeti svoj zavod, Polj.; — 2) das Revier, das Jagdrevier, C.; — das Gebiet, Dict.; — 3) das Institut, das Etablissement, die Anstalt, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; občinski zavodi, die Gemeindeanstalten, Levst. (Nauk); občilni z., die Verkehrsanstalt, DZ.; — 4) der Wasserfang bei Mühlen, Jan.; — 5) = zavodba, die Verführung, Cig. (T.).
Pleteršnik
zemljeknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-: zemljeknjȋžni zakon, das Grundbuchsgesetz, Levst. (Nauk), DZ.; zemljeknjižno trdnost imeti, grundbücherlich versichert sein, Levst. (Pril.); zemljeknjižni izpisek, der Grundbuchsauszug, DZ.
Pleteršnik
zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.-C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
Pleteršnik
zijáča, f. 1) die Gafferin, Mur., SlGor.-C.; — za zijačo imeti kako žensko, ein Weib zum Besten haben, Slom.; — 2) die Plärrerin, Mur.
Pleteršnik
znȃnje, n. 1) das Wissen, die Kunde: na z. dati, kund thun, bekannt geben; na z. vzeti, zur Kenntnis nehmen; — 2) das Wissen (als Kennen und Können), die Kenntnis; z. svetega pisma; z. francoskega jezika; obširno z.; pripravno z., die Vorkenntnis, Cig. (T.); — 3) die Bekanntschaft; z. imeti s kom, eine Bekanntschaft mit jemandem unterhalten, (z žensko) ein Verhältnis haben; v znanju si biti, Cig.; — 4) die Bekanntschaft (= die Bekannten): veliko znanja (= znancev) imeti, Cig.; v znanju, unter Bekannten, Lašče-Levst. (M.).
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
žára 1., f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.-Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
Pleteršnik
želǫ̑dəc 1., -dca, m. der Magen; ž. si pokvariti; dober ž. imeti.
Pleteršnik
ženitnína, f. 1) die Hochzeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad); ženitnino imeti, Hochzeit halten, Mur., Cig.; — 2) das Heiratsgut, Cig.
Pleteršnik
žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
Pleteršnik
žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
Število zadetkov: 298