Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Vorenc
soditi1 nedov., F3, aurigari, ſoditi, regerati; dijudicare, reſſoditi, reṡlozhiti, obſoditi, reṡlozhnu ſoditi; judicare, ſoditi
Vorenc
soditi2 nedov., acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi
Svetokriški
soditi -im nedov. 1. soditi: drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati: Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti: de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
Besedje16
soditi glag. dvovid. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
soditi si glag. nedov. ♦ P: 1 (TtPre 1588)
Svetokriški
sodnik -a m sodnik: Ty drugi Sodniki im. mn. tudi sa Caiphesam sazhnejo upyti (IV, 456) ǀ Nehaite vy Sodniki im. mn. taku krivizhnu praude ſoditi (V, 333) ǀ takorshnih Sodnikou rod. mn. je poln ſvejt, kir raishi ſodio hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga (V, 348) Namesto te besede se pogosteje uporablja izposojenka → rihtar.
Prekmurski
sóuditi tudi sóditi -im nedov.
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513
Svetokriški
šenkinga -e ž darilo: Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga im. ed., kakor praviza ǀ aKu ludem shenKinga im. ed. nedopade ǀ nej hotela obeniga plazhila, ali shenkinge rod. ed. imeti ǀ grè k'eni zupernzi, y oblubi veliko shenkingo tož. ed. ǀ de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo or. ed. do vekoma ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo or. ed. na ſvoio vero perpravil ǀ shenkinge im. mn. bodo vun oſtaiele ǀ Bo una s'kusi tulikain oblubi, inu shenkinh rod. mn. K'sadnimu pervolila, inu greh doperneſla ǀ namesti shtrajfinge, veliku uredne shenkinge tož. mn. ijm je bil dal ǀ ſerditu je bil odgovuril tem, kateri mu ſo bily skenkinge tož. mn. pernesli ǀ tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga tož. mn. poſlal ← srvnem. schenkunge ‛darilo’
Pleteršnik
trẹ́zən, -zna, adj. = ne pijan, nüchtern; — (pren.) t. človek, trezno soditi, nk.
Svetokriški
uže člen. že: tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga poſlal ǀ volnu muvupash taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo, kaj hozhes rezhi ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil ǀ kadar uſhe ty hudizhi bodo zhakali na vaſho duſho ǀ taistu je ushè ta hudi poſsedel ǀ Iudesh iskariot ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ Kakor je bila na ta reuni ſvejt prishla, je vse bila troshtu Boshijh nepolnena
Število zadetkov: 31