Fran

síkav -a -o prid. (í)
ki zveni ostro, rezko: spregovoril je s sikavim glasom; sikav smeh, šepet / sikavo vrenje vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkav -a -o; bolj ~ (í) ~ glas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkav, adj. = nestalen, flatterhaft: s. človek, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkavec -vca m (í)
sičnik: sikavci c, s, z

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkavec -vca m s -em (í) nestrok. |strok. sičnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkavec -vca m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

síkavəc, -vca, m. der Zischlaut, der Sibilant (gramm.), Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sȋkəc, -kca, m. = nestalen človek, ki nema nobene trdne misli, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sikel – glej sẹ́kel

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sikel samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

sikel m, siclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sikel sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sikera, sikira ipd. gl. sekira ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sikešína tudi sükešína -e ž stiska, pomanjkanje: i ete male ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; szükesino trpécsega csloveka prázen 'zalôdec vsze za dobro vzeme AIP 1876, br. 3, 6; vſzükesini pa vſzakſi pobo'zen krſztsenik ſzlobodno tou doprneſzé KŠ 1754, 186; Gda nasz telko nevôl te'zi Vu tak sztrasnoj szükesini KAJ 1848, 353; menkanye i szikesino zroküje KOJ 1848, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkešni tudi sǜkešni -a -o prid. skromen, pomanjkanje trpeč: Borbála sze je tam do szmrti po szikesnom kocsárila KOJ 1848, 53; V jalovih ino szükesnih lejtih je vödelila vnogo 'sivezsa KOJ 1914, 153; glászijo, ka tam szükesna 'zétva bode AIP 1876, br. 7, 8; ino vu szükesnih letinaj vnogo 'sivesza, ali brezi, ali za pou cejno podeliti veléla KOJ 1848, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

siketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zischeln, C.; — in einem fort schwatzen, (tudi: zanken), Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

siketàv, -áva, adj. schwatzhaft: siketava baba, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkh -a m (ȋ)
pripadnik hindujske verske skupnosti, ki veruje v enega boga in ne pozna kast: nezadovoljstvo sikhov; tempelj sikhov; budisti, hindujci in sikhi / indijski sikhi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sikh sikha samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síkh -a m, člov. (ȋ) |pripadnik indijske verske sekte|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.