béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. - 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski
- 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja
// pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence - 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter
béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.