- 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto
- 2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin
- blagoslavljáje star.: blagoslavljaje množico, je odhajal
- blagoslavljajóč -a -e: njegove blagoslavljajoče roke