bogástvo -a s (ȃ) - 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju
- 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca
// nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva - 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.