bórec -rca m (ọ̑) - 1. udeleženec oboroženega spopada, vojak: to je bil star in izkušen borec; borec iz prve svetovne vojne / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev
// udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borci gredo v napad; borec Cankarjeve brigade / borec iz enainštiridesetega leta udeleženec boja od leta 1941 - 2. kdor si zelo prizadeva za kaj: borec za mir; borec za pravico, za svobodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.