brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) - 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje
// redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika - 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba
♦ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba
brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.