briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ) - 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica
- 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
♦ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.