dán -a -o prid. (á) - 1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli: izhlapevanje vode v danem času; v danem položaju je vsak ravnal po svoje; znajti se v danih razmerah
● knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive - 2. mat. za katerega je v podatku povedano, kolikšen je, kje je: iz danega polmera izračunati obseg in ploščino kroga; iz dane funkcije iskati novo funkcijo / dane točke krivulje; sam.: zadovoljiti se z danim; prim. dati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.