deklaratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
- 2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ jur. deklarativna odločba odločba, ki ugotavlja obstoječe pravno razmerje
deklaratívno prisl.: ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.