donéti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel
- 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki
- 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho
donèč -éča -e - 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh
- 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.