dopúščati -am nedov. (ú) - 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim
// bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel - 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi
● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična
dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.