dostójen -jna -o prid., dostójnejši (ọ́ ọ̄) - 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje
- 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te informacije lahko dobimo v vsakem kolikor toliko dostojnem priročniku; izvedba dela je bila dostojna / razprava je bila na dostojni višini / nimam dostojne obleke za tako slavnost; dostojno stanovanje
// neprav., z rodilnikom vreden: tak sin je dostojen svojega očeta; človeka dostojno življenje
dostójno prisl.: dekle se oblači dostojno; dostojno pozdraviti, se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.