gàd gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) - 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa
// strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada
● ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen - 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.