gíniti1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. - 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti
// umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi - 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine
ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.