gospodováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. imeti, izvajati oblast: tu je gospodoval mogočen graščak; po naših deželah so gospodovali tujci; z železno roko je gospodoval nad služabniki / gospodovati svojim čustvom obvladovati jih, imeti jih v oblasti
// razum gospoduje nad srcem je v premoči, prevladuje; pren. mogočno zidovje gospoduje nad dolino - 2. biti splošno razširjen: taka miselnost je gospodovala takrat med inteligenco / v tistih časih je gospodovala po teh krajih huda lakota
- 3. zastar. biti gospodar, gospodariti: na posestvu še vedno gospoduje oče
gospodujóč -a -e: imel je gospodujoč položaj; gospodujoča vloga kapitala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.