gŕča -e ž (ŕ) - 1. trdi del veje, ki je ostal v deblu, lesu: deska ima grče; pipa iz bezgove grče; okrogla grča; grča v polenu; mož je trden kot gabrova grča
♦ les. izpadajoča ali mrtva grča; vrasla ali živa grča
// anat. izboklina na kosti: čelnična, sednična grča - 2. ekspr. krepek, trden človek: ti si še grča; je prava kmečka grča / kot nagovor kako je s teboj, stara grča
- 3. nar. koroško trebušasta posoda za pijačo: glinasta grča / povabil jih je na grčo mošta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.