grdôba -e ž (ó) - 1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena
- 2. star. malopridnost, pokvarjenost: grdoba se širi po svetu; skrival je svojo grdobo in zavrženost
● lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka - 3. star. grd, neprikupen človek ali stvar: videl je razne grdobe in nakaze
// grdost, grdota: grdoba obraza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.