grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é) - 1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti
// izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom - 2. spravljati na kup: cestar grebe blato
- 3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju
- 4. ekspr., redko vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.