íhta -e ž (ī) - 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede
- 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči
- 3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo
- 4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.