inkarnácija -e ž (á) - 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta
// redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena - 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.