interpolácija -e ž (á) - 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna
♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom - 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.