izbrúhati -am dov. (ū ȗ) - 1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal
- 2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave
● ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo - 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil
- 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost
izbrúhati se prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.