- 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo
// knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi - 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih
- izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo
♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri