izlakotíti -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov. (ī í; á ā) - 1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti
- 2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili
izlakotíti se, in izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila
izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o: izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.