izlív -a m (ȋ) - 1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke
- 2. glagolnik od izliti:
- a) izliv tekočine
♦ med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti - b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive
- 3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.