izostríti -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ī í) - 1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico
● ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze - 2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko
// knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila - 3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh
// knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut
izostrèn tudi zostrèn -êna -o: imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.