izpàd -áda m (ȁ á) - 1. glagolnik od izpasti:
- a) izpad las, zob / izpad polglasnika
- b) izpad tekmovalca; izpad iz lige
- c) izpad generatorja; izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije / izpad slike na televiziji
- 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: njen izpad ga je presenetil; ogorčen izpad; živčni izpadi / izpadi ministra proti vladi
// prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih izpadov; nacionalistični, ustaški izpadi - 3. voj. akcija, pri kateri se obkoljena vojaška enota prebije iz utrjenih položajev: napraviti izpad; odločiti se za izpad; izpad iz trdnjave
♦ med., vet. izpad organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v normalnem položaju; šport. izpad stoja, pri kateri je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.