izposodíti in izposóditi -im tudi sposodíti in sposóditi -im dov. (ī ọ̑) dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposoditi avtomobil;
izposoditi knjigoizposodíti si in izposóditi si tudi sposodíti si in sposóditi si - 1. dobiti v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: izposoditi si obleko za nastop; kolo si je izposodil od prijatelja / izposoditi si pri sosedih na visoke obresti
● evfem. miličniki so že prijeli tistega, ki si je izposodil vaš avto vzel, ukradel - 2. vzeti, prevzeti: besede za te pojme smo si izposodili iz nemščine; izposoditi si metodo dela
- 3. ekspr. ponorčevati se, pošaliti se: dobro, pošteno so si ga izposodili; pisatelj si je temeljito izposodil birokrate; redko pošteno so se ga izposodili
izposójen tudi sposójen -a -o: izposojen denar; izposojene besede; izposojene knjige moram jutri vrniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.