izpovedováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. posredovati svoje misli, čustva, razpoloženja, navadno v umetniškem delu: izpovedovati ljubezen, samoto, žalost; v črtici se avtor izpoveduje osebno in neposredno; glasbeno, likovno se izpovedovati / film lahko prav tako izpoveduje kot roman / knjiž. kritik izpoveduje pomembne misli o vzgajanju talentov izraža
- 2. javno izražati svojo pripadnost čemu: izpovedovati svojo narodnost; izpovedovati vero / izpovedovati ideje, nazore / izpovedovati bratstvo in enotnost med narodi; pren., publ. javno izpovedovati vero v družbeni napredek
izpovedováti se ekspr. pripovedovati, kar človeka vznemirja: dolgo se je izpovedovala materi
izpovedujóč -a -e: pisal je, iskreno izpovedujoč svoje ideje
izpovedován -a -o: izpovedovani nazori; izpovedovana ljubezen; prim. spovedovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.