izrabíti in izrábiti -im dov. (ī á) - 1. popolnoma, v celoti porabiti: izrabiti ves kredit
// napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: izrabiti prostor / ves prosti čas izrabi za študij - 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: maksimalno izrabiti stroj; izrabiti energetske vire
- 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izrabiti ugodne razmere / izrabil je ugodno priložnost in zbežal
// napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izrabiti službeni položaj; izrabiti predpise - 4. neplačano si prilastiti proizvode tujega dela: brezobzirno izrabiti delavce
- 5. z dolgo rabo, uporabo napraviti kaj neuporabno, neprimerno: čopič je izrabil do držaja; čevlji so se že izrabili; stroj se je čisto izrabil / žival se pri težkem delu kmalu izrabi izčrpa, oslabi
izrábljen -a -o: dobro izrabljen čas; načrtno izrabljen prostor; stroj je že izrabljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.