izrèk -éka m (ȅ ẹ́) - 1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede
// star. kar je izrečeno, povedano: vaš izrek je zelo pomemben - 2. glagolnik od izreči: izrek opomina
// jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve: izrek kazni, sodbe; zbirka izrekov / sodni izrek - 3. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel: dokazati izrek / binomski izrek; izrek o deljenju / Pitagorov izrek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.