izríniti -em dov. (í ȋ) - 1. spraviti iz česa, navadno ozkega: krt izrine zemljo iz rova
- 2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: izrinili so ga iz klopi; fanta so izrinili od mize
- 3. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: izrinili so ga iz službe / sošolci ga vedno izrinejo iz igre / pri dediščini se ne da izriniti
- 4. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: parniki so izrinili jadrnice; družabni plesi so izrinili ljudske plese / novo čustvo je izrinilo prejšnje
izrínjen -a -o: izrinjen je iz družbe; zaradi hromosti je izrinjen iz življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.