izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) - 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo
- 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu
- 3. redko izpuliti, izruvati: izriti plevel s korenino
izríti se tudi zríti se ekspr., redko s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
izrít tudi zrít -a -o: izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; prim. zriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.