izsèk -éka m (ȅ ẹ́) - 1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku
- 2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je strnjeno na ozek časovni izsek
- 3. redko poseka: izsek se je zarasel
♦ geom. krogelni izsek ali izsek krogle del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogov izsek ali izsek kroga del kroga, ki ga omejujejo dva polmera in lok krožnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.