izsledíti -ím dov., izslédi in izslêdi; izslédil (ī í) - 1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: izslediti kuno, zajca
- 2. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga izsledili; izslediti krivca, vlomilca / izslediti skladišče orožja
● ekspr. nikjer ga ne morem izslediti najti, odkriti - 3. knjiž. ugotoviti, odkriti: izslediti pojave radioaktivnosti; izsledili so, odkod izvirajo najdeni predmeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.