izstopíti in izstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑) - 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili
- 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu
- 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo
// izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati - 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugi
● ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi - 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila
♦ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon
izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.